Več o meni
Če ne bi študirala novinarstva, ne bi kot nekdanja plavalka začela kot športna novinarka, nadaljevala pa kot prva dopisnica RTV Slovenije iz Nemčije.
Če ne bi bila v Nemčiji, me predsednik vlade Janez Drnovšek ne bi povabil, naj postanem tiskovna predstavnica vlade in direktorica vladnega Urada za informiranje, kjer sem vodila kampanjo za pridruževanje Slovenije Evropski uniji.
Če si tam ne bi nabrala izkušenj v odnosih z javnostmi, na Gospodarski zbornici ne bi mogla postaviti na noge oddelka za odnose z javnostmi in postati podpredsednica.
Če na GZS ne bi dodobra spoznala področja mednarodnega gospodarskega sodelovanja, ne bi mogla pet let zapored postati najboljša voditeljica treningov na svetu za švicarsko korporacijo Gustav Käser Training International.
Če ne bi imela vseh teh političnih in mednarodnih izkušenj, si ne bi upala sprejeti vabila predsednice vlade Alenke Bratušek, da postanem veleposlanica: najprej štiri leta v Berlinu in nato še tri v Bernu.
Če ne bi celo življenje verjela v vrednote demokracije in vladavine prava, ne bi iz protesta proti strateško napačnim partnerstvom Janševe vlade z iliberalnimi režimi odstopila z mesta veleposlanice v Švici.
Če ne bi ostala v Švici in ustanovila podjetja, se morda ne bi lotila povezovanj slovenskih strokovnjakinj, s katerimi smo ustanovile Združenje Ona ve.
In ja, če sedanji predsednik vlade Robert Golob teden dni pred volitvami ne bi zbolel za covidom, morda ne bi čez noč postala podpredsednica Gibanja Svoboda in »oddelala« nekaj soočenj ter finalni večerni nagovor po veliki zmagi 24. aprila. Takrat smo Evropi poslali jasno sporočilo, da se Slovenija vrača med ugledne branike demokracije. Ponosna sem na prav vsak korak prehojene poti.
Ponosna sem na svoje sodelavke in sodelavce, na naše skupne uspehe in na zgodovinsko zmago Gibanja Svoboda. Ponosna sem na svoje plavalne medalje, na fakultetno Prešernovo nagrado, na naziv »Veleposlanica leta 2016« v Nemčiji, prav posebej pa na državno odlikovanje »Veliki križ za zasluge reda za zasluge Zvezne republike Nemčije«, ki sem ga prejela od nemškega predsednika Frank-Walterja Steinmeierja.
